dialog
stringlengths 179
2.51k
| povzetek
stringlengths 33
426
|
|---|---|
Marko: Živjo, gospod Smith. Sem doktor Hawkins. Zakaj ste danes tukaj?
Gospod Smith: Ugotovil sem, da bi bilo dobro iti na pregled.
Marko: Ja, dobro, niste ga imeli že pet let. Moral bi imeti enega vsako leto.
Gospod Smith: Vem. Mislim, da če ni nič narobe, zakaj bi šel k zdravniku?
Marko: No, najboljši način, da se izognete resnim boleznim, je, da o njih izveste zgodaj. Zato poskusite priti vsaj enkrat na leto za vaše dobro.
Gospod Smith: V redu.
Marko: Naj vidim tukaj. Vaše oči in ušesa so videti v redu. Globoko vdihnite, prosim. Ali kadite, gospod Smith?
Gospod Smith: Da.
Marko: Veš, kajenje je glavni vzrok za pljučnega raka in bolezni srca. Res bi moral odnehati.
Gospod Smith: Poskušal sem že stokrat, a nikakor se ne morem znebiti te navade.
Marko: No, imamo tečaje in nekaj zdravil, ki bi lahko pomagala. Preden odidete, vam bom dal več informacij.
Gospod Smith: Ok, hvala, doktor. | Gospod Smith je na pregledu in doktor Hawkins mu svetuje, naj ga opravi vsako leto. Hawkins bo gospodu Smithu dal informacije o njihovih tečajih in zdravilih, ki mu bodo pomagala prenehati kaditi. |
Ana: Pozdravljeni, gospa Parker, kako ste?
Marko: Pozdravljeni doktor Peters. Prav dobro, hvala. Ricky in jaz sva tukaj zaradi njegovih cepiv.
Ana: Zelo dobro. Poglejmo, glede na njegovo evidenco cepljenja je Ricky prejel cepiva proti otroški paralizi, tetanusu in hepatitisu B. Star je 14 mesecev, zato je predviden za cepljenje proti hepatitisu A, noricam in ošpicam.
Marko: Kaj pa rdečke in mumps?
Ana: No, za zdaj mu lahko dam samo te, čez nekaj tednov pa lahko dam ostalo.
Marko: V redu, super. Doktor, mislim, da bom morda potreboval tudi poživilo proti tetanusu. Nazadnje sem ga dobil morda pred petnajstimi leti!
Ana: Preverili bomo našo evidenco, dal bom tudi medicinsko sestro, ki bo dajala zdravilo, in regenerator. Zdaj pa, prosim, močno primi Rickyjevo roko, to lahko malo zabode. | Gospa Parker vzame Rickyja po cepiva. Doktor Peters preveri zapis in nato da Rickyju cepivo. |
Marko: Oprostite, ste videli komplet ključev?\nAnja: Kakšne vrste ključev?\nMarko: Pet ključev in majhen okrasek za noge.\nAnja: Kakšna sramota! Nisem jih videla.\nMarko: No, mi lahko pomagate iskati? Prvič sem tukaj.\nAnja: Seveda. V veselje mi je. Rad bi ti pomagala poiskati manjkajoče ključe.\nMarko: Zelo prijazno od vas.\nAnja: Ni nič hudega. Hej, našla sem jih.\nMarko: Oh, hvala bogu! Ne vem, kako naj se vam zahvalim, Anja.\nAnja: Ni za kaj. | Marko išče komplet ključev in prosi za pomoč Anje, da jih najde. |
Marko: Zakaj mi nisi povedal, da imaš dekle?
Ana: Oprosti, mislila sem, da veš.
Marko: Moral bi mi povedati, da si bil zaljubljen vanjo.
Ana: Ali nisem?
Marko: Veš, da nisi.
Ana: No, zdaj ti povem.
Marko: Da, vendar mi morda že povedala.
Ana: Nisem mislila, da te bo zanimalo.
Marko: Saj ne misliš resno. Kako si drzneš, da mi ne poveš, da se boš poročila z njo?
Ana: Oprosti, ni se mi zdelo pomembno.
Marko: Oh, ti moški! Vsi ste enaki. | Marko je jezen, ker Ana ni povedala Marku, da ima dekle in se bo z njo poročila. |
Malik: Bravo, dame! Danes boste izgledale čudovito. Ali lahko dobim ta ples?
Wen: Čudovit je! Izgleda kot Tiger Woods! Ampak ne znam plesati.
Malik: Vse je v redu. Pokazal ti bom vse prave poteze. Moje ime je Malik.
Wen: Lepo te je spoznati. Jaz sem Wen, to pa je Nikki.
Malik: Kako se počutiš, Nikki? Ti je v redu, če popeljem tvojega prijatelja po plesišču?
Wen: Njo ne moti, če tebi ne moti, da ti stopim na noge.
Malik: Prav. Super! Gremo! | Malik povabi Nikki na ples. Nikki se strinja, pod pogojem, da Maliku ne bo težko, če ga stopi na noge. |
Ana: Vse najboljše, Marko!
Marko: Hvala, Ana.
Ana: Tukaj je darilo zate. Upam, da ti bo všeč.
Marko: Oh, super! Všeč mi je! Veš, da sem to dolgo pričakoval.
Ana: Zelo sem vesela, da to slišim.
Marko: Pridi sem; naj ti predstavim nekaj prijateljev. | Ana podari Marku rojstnodnevno darilo, ki mu je zelo všeč. |
Marko: Prihajamo.
Ana: Hvala. Kakšna je cena vozovnice?
Marko: 10 dolarjev.
Ana: Kako je to mogoče?
Marko: No, cena je dva dolarja za prva dva kilometra in dvajset centov za vsakih dodatnih dvesto metrov.
Ana: Vidim. Hvala za vašo vožnjo. | Marko pove Ani ceno vožnje s taksijem. |
Nina: Vam lahko pomagam?
Marko: Da. Svoj življenjepis sem poslal konec prejšnjega tedna. Prijavljam se na delovno mesto računovodje.
Nina: Ali lahko dobim vaše ime, prosim?
Marko: Ime mi je Marko Novak. To se piše N O V A K.
Nina: V redu... Ali ste imeli kakšna posebna vprašanja o vaši prijavi?
Marko: Pravzaprav ne. Bil sem v soseski in sem se želel samo ustaviti, da vidim, ali ste prejeli moj življenjepis.
Nina: Oh, to ni problem. Dajte mi trenutek in lahko preverim. Marko Novak. Poglejmo... Ja, tukaj je. Marko Novak. Prejeli smo vaš življenjepis.
Marko: Hvala.
Nina: Vam lahko še kaj pomagam?
Marko: Da, morda. V oglasu v časopisu je pisalo, da želite življenjepis, spremno pismo in dve priporočilni pismi. Te stvari sem vključil v ovojnico. Ali moram še kaj poslati?
Nina: Ne, to je vse, kar potrebujemo. Če imamo te stvari vključene, je to dovolj.
Marko: Ali veste, kdaj bodo začeli pripravljati razgovore za službo?
Nina: Nisem prepričana o tem. Ampak vem, da še vedno prejemamo življenjepise. Mogoče bodo čez teden ali dva začeli klicati prosilce.
Marko: Vidim. No, najlepša hvala za pomoč. Zelo ste mi pomagali.
Nina: Če imate dodatna vprašanja, lahko pokličete kadarkoli.
Marko: Hvala.
Nina: Hvala. Adijo. | Marko Novak se prijavlja za delovno mesto računovodje. Vpraša Nino, ali so prejeli njegov življenjepis, in Nina mu pomaga preveriti. Nina pove Marku, da ne bi smel poslati ničesar drugega, in po tednu ali dveh lahko začnejo klicati prosilce. |
Marko: To je dober osnovni računalniški paket. Ima dober procesor, 256 megabajtov pomnilnika in DVD predvajalnik. Ana: Ali je priložen modem? Marko: Da, ima vgrajen modem. Samo priključite telefonsko linijo na zadnjo stran računalnika. Ana: Kaj pa monitor? Marko: 15-palčni monitor je vključen v ponudbo. Če želite, ga lahko zamenjate za 17-palčni monitor, za malo več denarja. Ana: V redu je. 15-palčni je dovolj dober. V redu, vzel bom. | Marko predstavi osnovni računalniški paket Ani. Ana meni, da je dober in se odloči, da ga bo kupila. |
Matej: Oprostite, ali veste, kje je urad za izdajo vizumov?
Ana: Da, razumem. Pospremila te bom tja.
Matej: Hvala.
Ana: Ali se prijavljaš za študij ali delo v tujini?
Matej: Želim študirati v tujini.
Ana: Kaj želiš študirati?
Matej: Upam, da bom študiral angleško književnost.
Ana: Si že dobil vizum?
Matej: Ne še. Danes imam razgovor z uradnikom za vizume.
Ana: Razumem. Je to tvoj prvi intervju?
Matej: Ne, tukaj sem že imel tri intervjuje. | Matej ima razgovor z uradnikom za vizume. Matej vpraša Ano za pot do urada za izdajo vizumov. |
Luka: Mi lahko narediš uslugo?
Jana: Seveda. Kaj je?
Luka: Bi lahko tekla do trgovine? Potrebujemo nekaj stvari.
Jana: V redu. Kaj hočeš, da prinesem?
Luka: No, lahko vzameš malo sladkorja?
Jana: V redu. Koliko?
Luka: Majhna torba. Mislim, da potrebujemo tudi nekaj pomaranč.
Jana: Koliko?
Luka: Oh, poglejmo... Približno šest.
Jana: Še kaj?
Luka: Da. Zmanjkalo nam je mleka.
Jana: V redu. Koliko hočeš, da prinesem? Galono?
Luka: Ne. Mislim, da bo pol galone dovolj.
Jana: Je to vse?
Luka: Mislim, da. Imaš vse to?
Jana: Da. To je majhna vrečka sladkorja, štiri pomaranče in pol galone mleka.
Luka: Ali imaš dovolj denarja?
Jana: Mislim, da.
Luka: Najlepša hvala. Cenim to. | Luka prosi Jano za uslugo. Jana se strinja in pomaga kupiti majhno vrečko sladkorja, šest pomaranč in pol galone mleka. |
Luka: Poglej! Ta slika mame v kapici in obleki.
Ana: Ali ni čudovito! Takrat je magistrirala na Univerzi v Miamiju.
Luka: Da, zelo smo ponosni nanjo.
Ana: Oh, to je lepo od vas vseh skupaj. Imate negativno? Lahko dobim kopijo?
Luka: Seveda, dal bom narediti eno zate. Želite tiskano?
Ana: Ne. Rad bi diapozitiv, imam nov projektor.
Luka: To bi rada videla tudi sama.
Ana: Naj tudi zame naredijo tisk v velikosti denarnice.
Luka: Vsekakor. | Ana meni, da je slika čudovita, in prosi Luka, naj da diapozitiv in odtis v velikosti denarnice. |
Marta: Je tudi tebi Boštjan poslal te umazane šale? Poglej!
Tomaž: Kakšen bedak! Lažna e-poštna sporočila sreče so ena stvar, spolno nadlegovanje pa presega mejo.
Marta: Nič čudnega, da je najprej vprašal za moj naslov - samo nadlegovati me želi!
Tomaž: Lahko poskusiš uporabiti filter za neželeno pošto, da zavrneš stvari, ki so očitno pornografske ali karkoli drugega, česar nočeš. | Tomaž predlaga Marti uporabo filtra za neželeno pošto, da zavrne Boštjanove pornografske stvari. |
Anja: Koliko je star Keith?
Marko: Star je 21 let. Koliko je star James?
Anja: Je eno leto starejši od Keitha, vendar izgleda mlajši.
Marko: Kako je tvoj oče?
Anja: V redu je. Prejšnji teden se je upokojil. V njegovem življenju se dogajajo spremembe. Zdaj se lahko sprosti in uživa v pokoju.
Marko: Lahko preživi več časa s svojimi vnuki.
Anja: Oh, mislim, da noče. Želi potovati v več različnih držav po svetu.
Marko: Torej želi imeti bolj aktivno upokojitev. Dobra ideja!
Anja: Kako želiš preživeti starost?
Marko: Verjetno na enak način. | Anja in Marko govorita o starosti svojih družinskih članov. Oče Marka želi po upokojitvi potovati po svetu. |
Mark: Kakšno glasbo najraje poslušaš?
Ana: Všeč mi je glasba, ki ima hiter ritem in je živahna, kot je plesna glasba. Veste, skoraj vsak teden grem v disko. Včasih pa je preglasno. Imate raje klasično glasbo, kajne?
Mark: Da, razumem. Zdi se mi zelo sproščujoče. Zvečer po napornem dnevu v službi pogosto poslušam Mozarta ali Bacha.
Ana: Moram priznati, da mi je všeč več del klasične glasbe. Vsekakor je bolj sofisticirana kot sodobna plesna glasba.
Mark: Klasična glasba naj bi bila dobra za možgane. Raziskave kažejo, da naredi vaše možgane bolj aktivne. Študenti, ki med študijem poslušajo klasično glasbo, so boljši.
Lana: Res? Mogoče bi morala pogosto poslušati klasično glasbo. Slišala sem, da poslušanje klasične glasbe pomaga pri zmanjševanju stresa.
Mark: Da. Zato jo poslušam zvečer. Običajno jo predvajam kot glasbo v ozadju, medtem ko kuham ali opravljam druga gospodinjska opravila.
Ana: Imam nekaj CD-jev klasične glasbe. Morala bi slediti tvojemu vodstvu in povečati svojo mentalno moč.
Mark: Veliko posnetkov najdete tudi na internetu. Lahko poslušate vzorce in jih nato kupite zelo poceni, če so vam všeč.
Lana: To je dobra ideja. Enako bi morali storiti z glasbo. Morda boste našli kaj, kar vam je všeč. Klasična glasba vas lahko naredi pametne, ples pa vas lahko naredi živahnejše in srečnejše.
Mark: To je res. Obstajajo jasni dokazi, da so ljudje, ki poslušajo živahno glasbo, živahni ljudje. Glasba lahko vpliva na človekovo počutje in značaj. | Ana ima rad plesno glasbo, Mark pa klasično glasbo. Mark predlaga Ani poslušanje več klasične glasbe, ker lahko naredi možgane bolj aktivne in zmanjša stres. Lana pravi, da klasična glasba naredi Lano pametno, ples pa naredi Marka živahnejšega in srečnejšega. |
Ana: Zmedena sem zaradi tega, kar je rekel.
Marko: Zakaj to praviš?
Ana: Ne vem, kaj hoče narediti. Ali mi želi pomagati ali me samo graja?
Marko: Pomisli malo. Mislim, da v dnu srca misli dobro. | Ana pove Marku, da je zmedena zaradi moških besed. |
Ana: Povej mi nekaj o svojem valentinovem prazniku.
Matic: V redu, na ta dan fantje običajno dekletom darijo vrtnice, dekleta pa jim v zameno podarijo čokolado.
Ana: Tako romantično. Mladi se morajo zelo zabavati.
Matic: Ja, zato so to počitnice, kajne? | Matic pove Ani o svojem valentinovem prazniku. Ana meni, da je to romantično. |
Maja: So to vaši trojčki? Lepi so! Videl sem že druge dojenčke, ki so bili pri svojih letih le koža in kosti. Veš, ti in John sta si popolnoma enaka! Načrtujete še kakšnega?
Tomaž: Ugrizni se v jezik! Sem že na koncu. Nekatere noči sploh ne spim. Johnu uspe spati kot klada, tudi ko dojenčki kričijo na vso moč.
Maja: No, povej mi. Kako sta potekala porod in porod?
Tomaž: Ne bi rekel, da sem imel čas svojega življenja, ampak vsaj vse je potekalo brez težav.
Maja: No, drži se. Čez dvajset let boš rekel, da je bilo vredno! | Maja vpraša Tomaža, ali namerava imeti več otrok. Tomaž noče, ker sploh nima časa za spanje, ko dojenčki kričijo. |
Marko: Vau, poglej vse te izbire sladoleda!
Ana: Da, izbire je veliko. Katera je tvoja najljubša?
Marko: Najraje imam vse, kar je s čokolado.
Ana: Tudi jaz imam rad čokolado.
Marko: Ali obstaja kakšna vrsta sladoleda, ki je ne maraš?
Ana: Res ne maram sladoleda z orehi.
Marko: Jaz za to nikoli nisem skrbel.
Ana: Si že kdaj jedel česnov sladoled?
Marko: To se sliši naravnost nagnusno!
Ana: Bilo je. Ostanimo danes pri običajnih odločitvah. | Marko in Ana govorita o različnih izbirah sladoleda. Odločita se za navadne. |
Luka: Torej, boš prišel delati k nam?
Marko: Ali lahko spet uporabim svoj zeleni blok, da ti napišem občudujoče zapiske?
Luka: O tem se bomo morali pogajati. To je možnost.
Marko: Pogrešaš me, kajne?
Luka: Ne izsiljuj sreče, Dave.
Marko: OK, sem za. Kdaj začnem?
Luka: Takoj, ko lahko prideš sem. Čakali vas bomo. | Luka povabi Marka k sodelovanju in Marko se strinja. |
Marko: Kako vržeš ta sedež nazaj? Vem, da je nekje vzvod.
Nika: Kaj delaš?
Marko: Oblačim se, kako izgleda?
Nika: Videti je, da se boš oblekel. Si pozabil, da smo v avtu na cesti?
Marko: Dober sem v tem. Nihče ne bo ničesar videl.
Nika: Se hecaš? Samo zaradi buljenja ljudi boš povzročil nesrečo!
Marko: V redu, ustavite na tisti bencinski črpalki in oblekel se bom v ženskem stranišču.
Nika: To mi bo v veselje. | Marko se oblači v avtu in Nika jo opozori, da tega ne sme početi. Marko se bo oblekel na bencinski črpalki. |
Marko: Morali bi se prijaviti pri okencu Air China trideset minut pred vzletom, Joe.
Janez: Da, vem. Ura vkrcanja na vozovnici pravi 17:05, zdaj pa je 16:15. Mislim, da imava dovolj časa.
Marko: Ali moramo ob prijavi pokazati osebno izkaznico?
Janez: Da. To je bistveno.
Marko: Kaj pa naša prtljaga?
Janez: Lahko jo preverimo in ročno prenesemo majhne vrečke. In vsak kos moramo odpreti za pregled.
Marko: Ali bodo preiskali vse potnike?
Janez: Mislim, da. Vsekakor si ne želimo, da bi se danes zgodila ugrabitev letala. | Marko vpraša Janeza, kaj mora storiti, ko se prijavi na okencu Air China. |
Andrej: Slišal sem, da nudite zelo dobre storitve, zato, ko potrebujem selitelja, najprej pokličem vas.
Maja: Najlepša hvala, da ste nas poklicali. Ali mi lahko poveste več o tem, kaj morate narediti?
Andrej: Oh, vidite, smo v osmem nadstropju in se selimo v šesto nadstropje druge stavbe. Do tja je približno 15 kilometrov.
Maja: V redu, stroški so odvisni od nadstropja, kamor se želite preseliti, razdalje med dvema mestoma in količine pohištva, ki ga želite premakniti.
Andrej: Koliko bo stalo v tem primeru?
Maja: Oh, da vidim. Ustreza drugim standardnim cenam. Prosim, poglejte pogodbo.
Andrej: Vaš strošek je razdeljen na dva dela, plačilo vnaprej in preostanek. Mislil sem, da bi moral plačati vse, preden se preselim.
Maja: Ne, najprej podpišemo pogodbo; plačate 50 % cene, ostalo pa, ko končamo s selitvijo.
Andrej: Postavka o škodi in odškodnini me bega. Lahko daš kakšno razlago?
Maja: OK. Če je bil kateri od artiklov med selitvijo poškodovan, lahko vložite odškodninski zahtevek pri našem oddelku. | Andrej pokliče Majo, ker potrebuje selitelja. Andrej pove Maji, kaj mora storiti, in vpraša za stroške. Maja pokaže pogodbo in pojasni stroške ter odškodnino. |
Ana: Živjo, Mike. Že nekaj časa te nisva videla. Kako je Cathy?
Mike: Ne vidiva se več.
Ana: Kaj se je zgodilo? Ste se razšli?
Mike: Ja. Zbolel sem in se naveličal njenega nagajanja ves čas.
Ana: Oh, žal mi je. Morda ste bili v tistem trenutku samo čustveni. Misliš, da bosta lahko spet skupaj?
Mike: Ne vem. Tam zunaj v morju je veliko rib!
Ana: Oh, ti si tak pes! | Mike se je razšel s Cathy. Ani je žal, a Mike se noče vrniti. |
Marko: Od vseh filmov, ki ste si jih ogledali, kateri vam je najljubši?
Ana: Moram reči, da je Superbad najboljši film vseh časov.
Marko: Misliš, kako to?
Ana: No, Superbad je izjemno smešen.
Marko: Ne lažeš, film se mi je zdel popolnoma smešen.
Ana: Nisem vedela, da si prej videl Superbad.
Marko: Poskrbel sem, da sem bil v vrsti, da si ga ogledam prvi dan, ko je izšel.
Ana: Skozi ves film se nisem mogla zadržati od smeha.
Marko: Ves čas sem se histerično smejal; potem so me bolele trebušne mišice.
Marta: Točno tako sem se počutila.
Marko: Dobil sem film, ko je izšel na DVD-ju, ali želiš priti?
Marta: Z veseljem. | Tako Marko kot Ana menita, da je Superbad izjemno smešen. Ne moreta se nehati smejati, ko ga gledata. Marko vabi Marto, da si ga ogledata skupaj. |
Marko: Za kaj je namenjen varnostni pregled, Jimmy? Ali to pomeni, da je lokal morda nevarno mesto?
Jimmy: Ne, seveda ne. Za vsak slučaj. Nič za skrb. Ali tega ne počnete tudi na Kitajskem?
Marko: Ne vem. Mogoče enako. Pravzaprav sem prvič v baru.
Jimmy: Oh, potem mi je v čast, da sem tukaj s teboj. Zdaj razumem, zakaj si bil tako radoveden glede barskih stvari. Ti je všeč to mesto?
Marko: Seveda. Všeč mi je ta kraj, še posebej dekoracija. Tako okusno!
Jimmy: Ja. Poleg tega so prava značilnost odlične pijače. Lahko dobim tvojo vozovnico?
Marko: Tukaj je. Ampak zakaj? Smo že noter.
Jimmy: No, z vstopnico lahko dobiš brezplačno pijačo. Kaj bi želel? Pomarančni sok?
Marko: Da, pomarančni sok mi bo prav prišel. Toda kako lahko dobiš pijačo? Tam okoli pulta je taka gneča. Komaj se premikaš.
Jimmy: Pokazal ti bom, kako. Barski ponudniki vedo, kdo je na vrsti. Poleg tega lahko tlesknem s prsti, da pritegnem njegovo pozornost.
Marko: Kul. Hvala. | To je prvič, da Marko pride v lokal. Marko obožuje okusno dekoracijo. Jimmy prosi Marka, naj mu da vstopnico, da bo lahko dobil brezplačno pijačo zanj. |
Marko: Oprostite, ali hodite v Central Park?
Ana: Da, to je pravi avtobus.
Marko: Mi lahko prosim poveste, kdaj pridem v Central Park?
Ana: Ne skrbi. Poklical bom postanke.
Marko: (Nekaj minut pozneje.) Naj izstopim na naslednji postaji?
Ana: Ne, ne skrbi. Spravil te bom, ko prideš tja.
Marko: Je dolga vožnja?
Ana: Ne, ne tako dolgo. Še dva postanka in izstopili boste, gospod.
Marko: V redu, hvala.
Ana: Ni za kaj. | Marko se odpelje z avtobusom do Central Parka. Ana pove Marku, kdaj naj izstopi. |
Gospod White: Gospod White, rad bi vas obvestil, da bom zapustil podjetje. Veljavnost bo začela v začetku naslednjega meseca.\nJessica: Gospod White, zelo mi je žal, da to slišim. Zakaj odhajaš?\nGospod White: Ponudili so mi drugo službo z višjo plačo, kar mi daje tudi možnost napredovanja.\nJessica: Oh. Če bi najprej govoril z mano, bi ti lahko ponudili povišico.\nGospod White: Res ste dober delodajalec, gospod White, in zelo sem srečen, da imam tako dobrega šefa, kot ste vi. Toda ta nova služba je bolj na mojem področju usposabljanja, kar sem si vedno želel.\nJessica: V redu, veliko sreče, gospod White. Mimogrede, če boste kdaj potrebovali priporočilno pismo, vam ga bom z veseljem napisala. | Gospod White pove gospe Jessica, da bo odšel, ker so mu ponudili drugo službo. Gospe Jessica je žal, vendar mu je pripravljena napisati priporočilno pismo. |
Marko: Ste imeli izkušnje s prodajo?
Luka: Da, sem. Pravzaprav sem bil skoraj dve leti zaposlen v zunanjetrgovinskem podjetju, kjer sem navezal poslovne vezi z več podjetji.
Marko: Kaj točno ste počeli v tem podjetju?
Luka: Obisk strank, pošiljanje pošiljk in podobno.
Marko: Vam je bilo vaše delo všeč?
Luka: Da, bilo mi je zelo všeč.
Marko: Toda kdaj in zakaj ste zapustili podjetje?
Luka: Zapustil sem ga pred dvema mesecema. Mislil sem, da se tam ne bom veliko naučil in ni bilo veliko priložnosti za samorazvoj.
Marko: Vidim. Zakaj ste izbrali naše podjetje?
Luka: Slišal sem, da je v vašem podjetju veliko priložnosti za razvoj. Poleg tega sem odraščal v mestu na severovzhodu. V regiji imam veliko poznanstev, ki bi lahko pripomogla k večji prodaji. | Marko opravlja intervju z Luka in postavlja Luku več vprašanj, vključno z izkušnjami pri prodaji, delom v prejšnjem podjetju in zakaj je Luka od tam odšel. |
Maja: Danes je nedelja.
Marko: Da, vem.
Maja: Mislim, da bi morali danes pospraviti hišo. Kakšno je tvoje mnenje?
Marko: Oh, ne. Pravkar smo to storili prejšnji teden.
Maja: Daj no. Kaj želiš narediti? Pranje perila ali čiščenje hiše?
Marko: Raje bi opral oblačila.
Maja: V redu. Tukaj je perilo.
Marko: O, moj bog! Toliko!
Maja: Ne skrbi. Pomagal ti bom kasneje. | Maja predlaga čiščenje hiše, Marko pa se odloči za pranje oblačil. |
Matej: Ali lahko prevzamem vaše naročilo?
Ana: Nismo se še odločili. Nam lahko daste še malo časa?
Matej: Da, vzemite si čas, prosim.
Ana: Lahko dobimo kaj za pijačo? Želimo dve steklenici piva.
Matej: V redu.
Ana: Ali nam lahko poveste svoje današnje posebnosti?
Matej: Današnja posebnost je zrezek.
Ana: Vzeli bomo to večerjo z zrezki.
Matej: Kaj bi radi priložili svojemu zrezku?
Ana: Grah in korenje.
Matej: Vidim. Kaj bi radi za sladico?
Ana: Sladoled, prosim. | Matej postreže Ani, da naroči dve steklenici piva, večerjo z zrezkom in sladoled. |
Maja: Vam lahko pomagam?
Marko: Želim si usnjeno jakno.
Maja: Kakšno velikost, prosim?
Marko: Velikost 40.
Maja: Katero barvo bi raje?
Marko: Naj vidim. Misliš, da bo rjava primerna?
Maja: No, rjava je res lepa, ampak mislim, da ti bo bolj pristajala črna.
Marko: Res? Prosim, daj mi jo.
Maja: Bo še kaj?
Marko: Je ta obleka narejena iz čiste svile?
Maja: Da, je. To je briljantno.
Marko: Je pralna?
Maja: Da, je. Vendar morate biti previdni.
Marko: Koliko, prosim?
Maja: Samo 350 juanov.
Marko: V redu. Mi jo boš zavil?
Maja: OK. Tukaj si. | Marko kupi usnjeno jakno in obleko iz čiste svile s priporočilom Maje. |
Ana: Mesto, o katerem sem toliko slišala, je Los Angeles. Podnebje je kar dobro. Celo leto cvetoče rože, celoletno kopanje. Kako ti je všeč?
Marko: No, plaže so lepe. A ljudi tam strašno moti umazan zrak. Mislim na kombinacijo megle, dima in avtomobilskega izpuha. Ni dovolj vetra, da bi ga odpihnil. | Marko pove Ani, da ljudi v Los Angelesu moti umazan zrak. |
David: Gospod, spletni katalog uporabljate že kar nekaj časa. Vam lahko kaj pomagam? Ana: No, napisati moram članek o Hollywoodu v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja in res se trudim. Obstaja na stotine knjig in preprosto ne vem, kje naj začnem. David: Vaša tema se sliši precej velika. Zakaj je ne zožite na nekaj podobnega..., uh... zgodovini filmskih studiev v tem času? Ana: Veste, razmišljala sem o tem, a se je pojavilo več kot trideset knjig, ko sem vtipkala 'filmski studii'. David: To bi lahko še bolj zmanjšali tako, da navedete želena leta. Poskusite dodati '1930' ali '1940' ali morda 'Zlata doba'. Ana: 'Zlata doba' je dobra ideja. Naj to vpišem. Hej, poglej, tokrat samo šest knjig. To je veliko bolje. David: Oh, še ena stvar, o kateri bi lahko razmislili. Ste že poskusili poiskati kakšne revije ali časopisne članke? Ana: Ne, iskal sem samo knjige. David: No, članke iz revij lahko poiščete v vodniku po periodični literaturi. Ana: V redu, mislim, da bom začela s temi knjigami, nato pa bom pregledala revije. David: Če potrebujete pomoč, bom pri referenčnem pultu. Ana: Super, najlepša hvala. | Ana se muči pri izbiri knjig o Hollywoodu v tridesetih in štiridesetih letih. David predlaga, naj zoži temo tako, da navede določena leta, ki jih želi. David pove Ani, da lahko poišče članke v revijah. |
Luka: Torej, kakšne so bile tvoje počitnice? Šel si v Pariz, kajne?
Maja: Ja, z mojimi starši. Ravno v soboto smo se vrnili. Bilo je čudovito!
Luka: Katere znamenitosti ste obiskali?
Maja: No, videli smo vse najbolj znane kraje, Eifflov stolp, katedralo Notre Dame ... Tako zanimivo je bilo.
Luka: Ste bili na kakšnem izletu?
Maja: Samo en - izlet z ladjo po reki Seni.
Luka: Vau! To se sliši fantastično.
Maja: Ja. To je bil odličen način za ogled mesta.
Luka: Ste obiskali katerega od znanih umetnostnih muzejev?
Maja: Ja. Moji starši imajo radi umetnost, zato so ure in ure preživeli v muzejih. Ampak zame je bilo precej dolgočasno. Enostavno me slike ne zanimajo preveč.
Luka: Torej, kaj si še počela?
Maja: No, mislim, da je bilo moje najljubše početje preprosto sedeti v kavarnah in opazovati ljudi. Bilo je res sproščujoče in francoska kava je odlična.
Luka: Zdi se mi, da je to odličen dopust. Imam pa delo pri roki. Upam, da bom nekega dne tam. | Luka vpraša Majo, kaj je Maja počela med počitnicami v Parizu. Maja je videla vse najbolj znane kraje in najbolj uživala v kavarnah. Luka se veseli svojih prihodnjih počitnic. |
Marko: Utrujen sem od gledanja televizije. Pojdimo zvečer v kino.
Ana: V redu. Ali želiš iti v center? Ali pa je v soseščini dober film?
Marko: Raje ne bi zapravljal veliko denarja. Kaj piše v časopisu o sosednjih gledališčih?
Ana: Tukaj je seznam na strani... Stolpec 6. Tukaj je. Kje je Rialto? Tam je popoln film.
Marko: To je predaleč. In tam je težko najti prostor za parkiranje.
Ana: No, Veliko gledališče je bilo zaprtih.
Marko: To sem videl že pred leti. Komaj sem čakal, da ga spet vidim. Poleg tega je predolg. Domov ne bi prišli do polnoči.
Ana: Center ima grozljivko. Tega ne bi rad videl?
Marko: Ne, res. Nocoj ne bi mogel spati.
Ana: To je približno vse, kar obstaja. Razen če spremenimo svojo odločitev in gremo v center.
Marko: Ne, tega preprosto ne moremo plačati. Mora obstajati še nekaj, česar nismo videli.
Ana: Evo, poišči sam, drugega ne najdem.
Marko: Poglej to!
Ana: Kaj?
Marko: V televizijskem sporedu je nocoj na televiziji bejzbolska tekma.
Ana: Nisem iskal televizijskega programa. Gledal sem filmske oglase.
Marko: Vem, ampak slučajno sem to opazil. New York igra z Bostonom.
Ana: To mora biti dobro. Ne bi imel nič proti gledanju tega.
Marko: OK. Ostanimo doma. V petek gremo lahko v kino. | Marko je naveličan gledanja televizije, zato Marko in Ana iščeta po papirju, da izbereta film za ogled. A se ne odločita za primernega. Marko ugotovi, da bo nocoj bejzbolska tekma, zato se odločita ostati doma. |
Ana: Povej, Lisa, kaj gledaš?
Milan: Japonski film. Naslednje leto bom preživel na Japonskem in bolje bi bilo, da bi spoznal njeno kulturo.
Ana: Mislite, da ste sprejeti v program?
Milan: Seveda.
Ana: To je čudovito. Morate biti navdušeni.
Milan: Vznemirjen in živčen. Veš, da moram delati na nekaterih osnovnih pogovornih veščinah.
Ana: Koliko japonščine razumeš?
Milan: Samo še malo. Toda naslednji mesec bom obiskoval poseben jezikovni tečaj.
Ana: Želim si, da bi bil tako pameten kot ti v tujih jezikih. Rada bi študirala v tujini.
Milan: Zakaj potem ne bi? Šola ima veliko programov, ki ne zahtevajo znanja tujega jezika. Enostavno moraš biti odprt in se lahko hitro navadiš na novo okolje.
Ana: Mislil sem, da vsi programi zahtevajo znanje tujega jezika. Hvala, ker ste mi to sporočili. | Lisa je sprejeta v program in bo šla naslednje leto na Japonsko. Spodbuja Ano k programu, ki ne zahteva znanja tujega jezika. |
Marija: Dobro jutro, Ana. Ste uživali v počitnicah na deželi?
Ana: Da, hvala. Imeli smo se super. In nekaj prijateljev je šlo z nami.
Marija: Kje ste ostali? V hotelu?
Ana: Ne. Kampirali smo v gorah, blizu Snowdona. Vse obroke smo kuhali na odprtem ognju.
Marija: Sliši se čudovito. Je bilo vreme dobro?
Ana: Sonce je sijalo skoraj vsak dan in sploh ni deževalo.
Marija: So vam bili všeč ljudje tam?
Ana: Da, bili so odlični. Srečali smo nekaj kmetov in v njihovih hišah popili čaj.
Marija: Kdaj ste se vrnili? Sinoči?
Ana: Ne. Danes zjutraj. Mislili boste, da smo nori. Vstala sva ob 4:30, odšla ob 5 in prispela ob 9. Tako sem utrujena. Kaj pa vi? Ste preživeli dober vikend?
Marija: Da, vendar nisem naredila veliko. Ostala sem doma. Vreme je bilo grozno. | Ana je imela čudovite počitnice na deželi in vreme je bilo lepo. Marija je ravnokar ostala doma ob koncu tedna zaradi groznega vremena. |
Tina: Zakaj mi nisi povedal, da imaš dekle?
Marko: Oprosti, mislil sem, da veš.
Tina: Ampak moral si mi povedati, da si zaljubljen vanjo.
Marko: Ali nisem?
Tina: Veš, da nisi.
Marko: No, zdaj ti povem.
Tina: Da, vendar morda si mi že povedal.
Marko: Nisem mislil, da te bo zanimalo.
Tina: Saj ne misliš resno. Kako si drzneš, da mi ne poveš, da se boš poročil z njo?
Marko: Oprosti, ni se mi zdelo pomembno.
Tina: Oh, ti moški! Vsi ste enaki. | Tina je jezna, ker Marko ni povedal Tini, da ima dekle in se bo z njo poročil. |
Ana: Prosim, počutite se kot doma. Naj vzamem vaše plašče? Večerja je skoraj pripravljena. Upam, da ste prinesli apetit.
Marko: Tvoja hiša je čudovita, Armand! Zelo zanimiv dekor... zelo... Gotika.
Barbara: Mislim, da je neverjetno! Imaš tako dober okus, Armand. Razmišljam, da bi preuredila svojo hišo. Bi mi morda lahko dala nekaj napotkov?
Ana: V veselje mi bo. Prosim, sedite. Vam lahko ponudim kozarec vina?
Barbara: Z veseljem!
Ana: Tukaj ste. Prav poseben merlot, prinesen direktno iz moje domovine. Ima edinstveno sestavino, ki mu daje prijetno aromo in vrhunski okus.
Barbara: Mmm... okusno je!
Marko: Za moj okus je nekoliko grenko... skoraj podobnega okusa... kot...
Barbara: Ellen! Ellen! Si v redu?
Ana: Se je onesvestila?
Barbara: Ja...
Ana: Upam, da nisi preveč zastrupil njene pijače! Uničil nam boš obrok! | Ellen in Barbara obiščeta Armandovo hišo in skupaj večerjajo. Kozarec vina, ki ga je priskrbel Armand, je za Ellen nekoliko grenak in omedli. |
Ana: Pravkar sem kupila novo obleko. Kaj misliš o tem?
Marko: Res si super videti v njej. Greš torej na razgovor za službo ali na zabavo?
Ana: Ne, povabljen sem bila, da imam govor na svoji šoli.
Marko: Torej, koliko si plačala zanjo?
Ana: Plačala sem samo 70 dolarjev. Prihranila sem 30 dolarjev.
Marko: To je res ugodno.
Ana: Prav imaš. No, kaj si počel, ko sem bila v nakupovanju?
Marko: Nekaj časa sem gledal televizijo, potem pa sem bral. Knjiga ni bila zelo zanimiva, zato sem prebral le nekaj strani. Potem sem se stuširal.
Ana: Mislila sem, da si rekel, da boš obiskal Mikea.
Marko: Jutri ga bom šel obiskat na njegov dom. Jutri zjutraj se bo vrnil domov.
Ana: Vesela sem, da se lahko končno vrne domov po tisti nesreči. | Medtem ko je Ana sklepala kupčijo za nakup nove obleke, je Marko gledal televizijo, bral dolgočasno knjigo in se doma tuširal. |
Harris: Živjo, je Olivia tam, prosim?
Maja: Oprosti. Odšla je na kosilo. Ali želite pustiti sporočilo?
Harris: Da. To je Harris. Ali lahko poveš Olivii, da jo bom počakal na blagajni kina ob 7:10?
Maja: Seveda, Harris. Počakal jo boš na blagajni ob 10.
Harris: Ne, ob 7:10.
Maja: Oh, oprostite, ob 7:10. Povedal bom Olivii.
Harris: Hvala. | Harris pokliče Olivio, a Olivie ni. Maja ga prosi, naj pusti sporočilo. |
Jim White: Pozdravljeni, je to ordinacija doktorja Smitha?
Recepcionar: Da, je. Vam lahko pomagam?
Jim White: Da, rad bi govoril z doktorjem Smithom, prosim?
Recepcionar: Doktor Smith je danes popoldne odšel domov. Smem vprašati, kdo kliče?
Jim White: To je Jim White.
Recepcionar: Oh ja, gospod White. Doktor Smith me je prosil, naj vam dam njegovo domačo telefonsko številko.
Jim White: Samo trenutek, prosim. Ja, kakšna je številka?
Recepcionar: Njegova številka je 77231059.
Jim White: Najlepša hvala.
Recepcionar: To je v redu. | Jim White pokliče doktorja Smitha, vendar ni dosegljiv. Recepcionar vpraša Jima, kdo kliče. |
Marko: Zakaj si tako navdušen, Edward? Je kaj srečnega?
Edward: Seveda. Ne samo srečen, ampak tudi pomenljiv. Zjutraj sem se v šolo odpeljal s podzemno železnico. Na postaji podzemne železnice sem videl en roman ležati na sedežu in drugega blizu dvigala.
Marko: Res? Verjetno jih je nekdo dal tja, da jih delijo.
Edward: Da, bil sem radoveden do rdeče. Kako dober način za krajšanje časa na poti. Tja nameravam dati tudi svojo knjigo. Samo za deljenje.
Marko: Super. Ampak prosim, postavi jo na pravo mesto in ne moti prometa.
Edward: V redu, bom. | Edward je navdušen, ker meni, da je to dober način, da se na podzemno železnico postavijo knjige, s katerimi ljudje ubijajo čas. |
Marko: Naslednji teden je tvoja rojstnodnevna zabava. Kako razburljivo! Kaj si želiš za rojstni dan?
Tina: No, avto, kot je vaš, bi bil fantastičen.
Marko: Hmm... Mogoče še ne avto. Šele devet let boš, veš? Kaj pa punčka?
Tina: Mami, jaz sem fantek. Fantje se ne igrajo z neumnimi lutkami, ampak mitraljez bi bil tudi sprejemljiv.
Marko: No, tokrat ne. Mogoče bi ti lahko priskrbeli lepo obleko in majhno torbico, sin. Mogoče...
Tina: Mogoče bi moral spremeniti svoje ime v Marija, ker se zdi, da si tako močno želiš hčerko? | Tina želi atraktivno darilo za rojstni dan, njen oče Marko pa ji želi podariti darilo za punčko. |
Marko: Ali še vedno gledaš nadaljevanko, Nataša?
Nataša: Ja. Ne morem odmakniti oči od tega, ko je vklopljeno.
Marko: Je tako privlačno?
Nataša: No, igralska zasedba v seriji ni tako močna in zgodba ni tako impresivna, je pa res izjemna igra glavnega igralca, ki je tudi čeden.
Marko: Mislil sem, da zdaj potrebuješ odmor? Na osmem kanalu je nogometna tekma.
Nataša: Oh, nehaj govoriti o tej neumni tekmi. Res ne razumem, zakaj nekateri tečejo za eno žogo.
Marko: Če lahko izbirava program, bi si raje ogledal dokumentarec, te telenovele so res dolgočasne.
Nataša: Vsak ima svoj okus. In ali si že slišal za rek: 'Nekomu je meso, za drugega strup.'
Marko: Toda pred televizijo si bila skoraj 5 ur, tudi med večerjo. Moral sem reči, da si najbolj sebična oseba, kar sem jih kdaj videl.
Nataša: No, no, glej kanal. | Nataša gleda nadaljevanko, vendar Marko želi gledati nogometno tekmo. Nataša noče počitka, zato Marko pravi, da je sebična. |
Marko: Gospod Ewing je rekel, da bi se morali pojaviti v konferenčnem centru ob 16. uri, kajne?
Jana: Da, posebej nas je prosil, naj ne zamujamo. Prihajajo nekateri ljudje iz naše podružnice v East Yorku in na njih želi narediti dober vtis. Kako prideš tja?
Marko: Razmišljal sem, da bi se peljal z avtom, vendar mislim, da bom šel samo s podzemno železnico, ker na avtocesti potekajo dela. Kaj pa ti?
Jana: Tudi jaz se bom peljala s podzemno železnico. Zakaj ne greva skupaj? V konferenčnem centru sem bila samo enkrat in nisem prepričana, če se tam znajdem. | Da bi prišla prej v konferenčni center, se Marko in Jana odločita za pot s podzemno železnico, Jana pa predlaga, da gresta tja skupaj. |
Marko: Kakšna je nastanitev v Londonu, Ahmed?
Ahmed: No, malo je težko. Veste, tukaj je na tisoče študentov iz tujine.
Marko: Ali bi bilo bolje ostati v hotelu, deliti stanovanje ali ostati pri družini?
Ahmed: Za začetek bi bilo verjetno bolje ostati pri družini, Carla.
Marko: Ne bi priporočil skupnega stanovanja?
Ahmed: Ne, na tvojem mestu se ne bi preselil v stanovanje. V stanovanju se ne boste veliko učili. Polovico svojega časa boste porabili za kuhanje in pospravljanje.
Marko: Kako lahko izvem o družinah, ki sprejemajo študente?
Ahmed: Seznam je v stavbi študentskega sindikata v kampusu. Ljudje v študentski zvezi bi vam morali pomagati najti družino, pri kateri bi ostali. | Ahmed priporoča Carli, naj ostane pri družini, saj bo življenje v stanovanju vzelo veliko časa za kuhanje in čiščenje. |
Marko: Oprostite, kje je letališče?
Ana: Hm, precej daleč je. Lahko vam pokažem na zemljevidu na svojem pametnem telefonu.
Marko: Oh, oprosti, mislil sem, kako lahko pridem tja?
Ana: No, odvisno. Želite priti hitro ali poceni?
Marko: Verjetno bi bilo slednje boljše.
Ana: V redu. Če se spustite en blok navzdol in zavijete levo, boste videli postajo podzemne železnice številka 12. Pojdite po številki 12 vse do Grove Street. In nato prestopite na letališki ekspresni vlak.
Marko: Kako bom vedel, kje prestopiti?
Ana: Na vlaku bodo obvestila. Prepričana pa sem, da bo tudi veliko drugih ljudi z velikimi kovčki. Lahko jim preprosto sledite. | Marko prosi Ano za poceni način, kako priti do letališča. Ana vodi Marka, da vzame podzemno železnico in nato prestopi na letališki hitri vlak. |
Marko: Ste bili vodja, ko ste bili na kolidžu?\nJan: Da, bil sem minister oddelka za propagando naše univerze.\nMarko: Ali ste prejeli kakšno čast ali nagrado na svoji univerzi?\nJan: Ne, škoda za to.\nMarko: Ste bili vključeni v kakšne klubske dejavnosti na vaši univerzi?\nJan: Da, bil sem član košarkarskega društva. Rad igram košarko.\nMarko: Katerih obštudijskih dejavnosti ste se običajno udeležili na vaši fakulteti?\nJan: Včasih sem igral košarko in včasih nogomet. | Jan pove Marku, da je bil minister za propagando in da je igral košarko na kolidžu. |
Nina: Kakšno delo nameravaš opravljati?
Marko: Rad bi opravljal vodstveno delo, saj imam triletno delovno zgodovino.
Nina: Kakšni so tvoji načrti, če te zaposlijo?
Marko: Svojo specialnost in izkušnje bi uporabil pri svojem delu ter se postopoma povzpel na vodstveno raven v tem podjetju. | Marko pove Nini o svoji idealni službi in delovnem načrtu, če ga zaposlijo. |
Lucija Jing: Pozdravljeni, tukaj Lucija Jing kliče iz Lincoln Bank. Lahko govorim z gospodom Wasom, prosim?
Gospod Was: Govorim.
Lucija Jing: Ah, pozdravljeni, gospod Was. Samo kličem glede vaše nove kreditne kartice. Prispela je k nam, zato jo lahko pridete prevzeti ali pa vam jo pošljemo naprej.
Gospod Was: Pošiljanje ne bo potrebno. Pravzaprav prihajam na sestanek z mojim osebnim bančnikom danes popoldne.
Lucija Jing: Kako popoln čas!
Gospod Was: Res. Ali moram še kaj narediti, preden jo prevzamem?
Lucija Jing: Pravzaprav ne. Vsekakor pa vam priporočamo, da še enkrat preberete naše pogoje in določila, preden podpišete kartico, za vsak primer, če s čim niste zadovoljni.
Gospod Was: Prepričan sem, da bo vse v redu. Kaj pa moja številka PIN?
Lucija Jing: To vam bomo poslali v dveh delovnih dneh. Nato lahko začnete uporabljati svojo novo kartico.
Gospod Was: Super. Danes pridem kasneje. Hvala za klic, adijo. | Lucija Jing pokliče g. Wasa, da se pogovorita o njegovi novi kreditni kartici. G. Was jo želi prevzeti sam, Lucija pa mu priporoča, naj še enkrat prebere dokumente, preden podpiše kartico. |
Maja: Hvala, ker si mi posodila knjigo.
Peter: Seveda. Ampak ta knjiga je zelo zahtevna, slovar moraš imeti pri roki.
Maja: Vendar nisem navajena iskati vsake nove besede, ko berem roman. Poiščem le najnujnejše. | Maja si izposodi knjigo od Petra in bo poiskala le najnujnejše besede. |
Maja: Začnimo z razpravo o vprašanju plačilnih pogojev.
Luka: Predvidevam, da zelo dobro veste, da zahtevamo nepreklicne akreditive, ki se plačujejo ob predložitvi odpremnih dokumentov.
Maja: Popolnoma razumem vaše stališče. Nepreklicni akreditiv zagotavlja, da prodajalec pravočasno prejme plačilo. Toda po drugi strani bi to povečalo stroške nakupa. Navsezadnje smo poslovni partnerji že tri leta in dobro me poznate. Ali nam ne morete dati plačilnih pogojev D/A ali D/P?
Luka: Bojim se, da je bila naša dosedanja praksa, da vztrajamo pri plačilu z akreditivom.
Maja: Z naše strani pa naša vlada nerada odobri plačilo akreditiva za naš uvoz. In tu je tudi problem licenciranja.
Luka: To razumem. Kljub temu vam ne morem pomagati. Morda bi lahko kaj naredili kasneje, ko bomo imeli skupaj več in večjih poslov. | Maja zahteva Luko, da ji da plačilne pogoje D/A ali D/P, vendar Luka vztraja pri plačilu z nepreklicnim akreditivom, tako da posel ni opravljen. |
Marko: Pozdravljeni, kaj lahko storim za vas? Ana: Hm. . . Pozdravljeni, rad bi odprla račun. Marko: Seveda! Kakšen račun želite odpreti? Ana: Želim odpreti transakcijski račun. Marko: Takoj vam ga odprem. Ana: Kolikšen je minimalni depozit za odprtje transakcijskega računa? Marko: To je 10 juanov. Koliko denarja želite položiti? Ana: No, tukaj je 3000 juanov. Marko: Tukaj vpišite svoje ime, naslov in znesek vašega pologa. Prosimo, izberite geslo s šestimi številkami in ga potrdite. Ana: OK, tukaj je. Marko: Hvala. Prosimo, potrdite svoje podatke in se podpišite s svojim imenom. Ana: Končano! Kaj naj še storim? Marko: To je vse. Tukaj je vaša bančna kartica in tukaj je potrdilo o depozitu. Vsakič, ko pridete na polog ali dvig denarja, prinesite s seboj bančno kartico. Ana: OK, hvala. Adijo! Marko: Adijo! | Marko pomaga Ani odpreti transakcijski račun, položiti 3000 juanov, nastaviti geslo in potrditi vse informacije. |
Luka: Kaj menite o igri obeh glavnih igralcev v filmu? Sara: Menim, da je igra junaka slabša od junakinjine. Se ne strinjaš? Luka: No, bojim se, da ne. Mislim, da ima junak veliko več, v kar lahko verjamemo. | Sara meni, da je junakovo vedenje slabše od junakinjinega, medtem ko Luka meni nasprotno. |
Ana: Zakaj želite poletne dni preživeti v gorski vasici?
Marko: Mislim, da je gorska vasica čudovita!
Ana: Ne strinjam se s tabo. Premajhna je za življenje.
Marko: Ima svež zrak in je lepše kot v velikem mestu.
Ana: Ne strinjam se, veliko mesto je bolj živahno.
Marko: Vendar mi je všeč majhna gorska vas. Veliko mesto je hrupno. Kako očarljivo je hoditi po hribu!
Ana: No, v redu, glede tega se strinjam s tabo, vendar imam vseeno raje veliko mesto. | Marko meni, da je preživljanje poletnih dni v gorski vasici čudovito, medtem ko Ana ima raje veliko mesto. |
Tina: Kaj bomo storili? Ne morem spraviti avta iz tega jarka. Obtičala sem!
Marko: Skrbi me, Tina. Že skoraj eno uro nisem videl nobenega drugega avtomobila.
Tina: Vem. To je grozno. Kaj lahko storimo? Ta sneg kar ne neha padati!
Marko: Rekel sem ti, da bi morali danes ostati v mestu. Vremensko poročilo pravi, da je 100-odstotna verjetnost snega. Zakaj si hotela priti sem gor?
Tina: Želela sem ti pokazati kočo. Imeli smo le še pol ure časa.
Marko: No, zdaj smo obtičali. Kaj lahko storimo?
Tina: Ne vem.
Marko: Slišal sem, da je, ko se to zgodi, pomembno varčevati z energijo.
Tina: Kako to misliš?
Marko: Tu smo obtičali, Tina. Morda bomo tukaj dolgo časa. Varčevati moramo s plinom v avtu. Energija avtomobila je tista, ki nas greje.
Tina: Imam veliko goriva.
Marko: Da, vendar morata plin in baterija delovati. Avtomobila ne moremo pustiti, da teče in teče. Če to storimo, bo kmalu umrlo. Potem bomo zamrznili.
Tina: Torej, kaj lahko storimo?
Marko: Ugasni luči. Nato zaženi avto in grelec le približno petnajst minut vsako uro. To bo ohranilo toploto čim dlje.
Tina: V redu. To je dobra ideja.
Marko: Želim si, da ne bi prišli sem gor. Zdaj bomo verjetno tukaj še dneve.
Tina: Dnevi?
Marko: Da, zgodi se. To se zgodi v velikih snežnih nevihtah. Ljudje obtičijo več dni.
Tina: O, moj bog! Še dobro, da imamo hrano.
Marko: Verjetno bomo preživeli. Toda ugasni avto za približno petinštirideset minut. Potem ga bomo spet vklopili.
Tina: V redu, upošteval bom tvoj nasvet. | Avto Tine in Marka obtiči v jarku v veliki snežni nevihti. Sprva sta zaskrbljena, nato Marko predlaga, da ugasnejo luči in občasno zaženeta avto in grelec, da prihranita energijo. Tina bo upoštevala njegov nasvet. |
Filip: Res sem bil vesel tvoje nagrade, čestitke!
Denise: Hvala, Filip. Pravzaprav sem bil res presenečen. Mislim, da je bilo tam zunaj veliko kvalificiranih ljudi.
Filip: Seveda. Toda delo, ki ste ga opravili, je bilo res izjemno! Vsekakor ste si zaslužili!
Denise: Najlepša hvala. Pričakujem, da bo kmalu tudi tvoje ime nominirano. Opravil si odlično delo! | Denise čestita Filipu za osvojeno nagrado in občuduje njegovo delo. Filip se zahvaljuje Denisi in ji želi čimprejšnjo nominacijo. |
Maja: Tomaž, se imaš dobro?
Tomaž: Ja, seveda. To je res čudovita zabava z zanimivimi ljudmi in odlično hrano.
Maja: Veseli me, da uživaš.
Tomaž: Hvala za povabilo.
Maja: V veselje mi je. Ti lahko prinesem še en kozarec šampanjca?
Tomaž: Da, rad bi še en kozarec. Si čudovit gostitelj. Hvala ti za vse.
Maja: V veselje mi je, da si tukaj. | Maja se je dobro zabavala na zabavi Tomaža in se mu zahvaljuje. |
Maja: Oh, Linda. Gotovo si tako navdušena nad odhodom na študij v Ameriko.
Jure: Oh ja, sem. Vedno sem si želel v ZDA. Rad spoznavam nove ljudi in sklepam nova prijateljstva.
Maja: No, prepričana sem, da boš.
Jure: No, obstaja ena stvar.
Maja: Kaj je narobe?
Jure: Malo me skrbi za družino gostiteljico. Veste, po dogovoru moram nekaj skuhati za njih.
Maja: Ja?
Jure: No, samo bojim se, da jim moj kitajski način kuhanja ne bo všeč.
Maja: Oh, poslušaj, kmalu se boš naučil in prepričana sem, da ti bodo razložili, kako se radi pripravljajo.
Jure: Oh, upajmo. | Linda je navdušena nad študijem v Ameriki, skrbi pa jo tudi kuhanje za družino gostiteljico. Maja jo prepričuje, da se bo hitro naučila. |
Marko: Ali bi se pogovorila z mano o obisku enega od tečajev doktorja Millerja?
Ana: Da. Ste bili kdaj v katerem od njegovih razredov?
Marko: Razmišljam o tem, da bi naslednji semester obiskoval njegov tečaj.
Ana: Bil je zelo enostaven učitelj. Ali razmišljate o tečaju z njim?
Marko: Nisem prepričan, ker se res moram nečesa naučiti, vendar me skrbijo tudi ocene.
Ana: Ocene so pomembne, a se vam ne zdi, da je pomembno tudi pridobivanje znanja?
Marko: Tega se res moram naučiti.
Ana: Vse je naredil tako zanimivo, da je čas kar zletel. Veš, kaj mislim?
Marko: Da, to se mi zdi prav.
Ana: Ali ste vedeli, da je prišel sem lani po desetih letih v vojski?
Marko: Ja, to sem že vedel. To bi lahko bila dobra stvar.
Ana: Mislim, da veš, da moraš sprejeti najboljšo odločitev zase. Uživaj v letu! | Marko razmišlja o obisku tečaja doktorja Millerja, vendar ga skrbijo ocene. Ana pove Marku, da je doktor Miller bil enostaven in zanimiv učitelj ter, da je pridobivanje znanja enako pomembno kot ocene. |
Matej: Ljubitelji filmov, dobrodošli nazaj v drugi Premier Movie Review. Moje ime je Matej Klavžar in danes se mi je pridružil zelo erudiran doktor David Novak.
David: Hvala, Matej. Danes se bova pogovarjala o filmu Levji kralj. Povej mi, David, kakšen je tvoj vtis o tem filmu?
Matej: No, mislim, da je ta film preprosto pravljica, ki prikazuje človekov večni pohlep po moči, in po mojem mnenju je zelo dober film. Tudi kljub obtožbam o plagiatorstvu tradicionalnih ljudskih pravljic iz drugih držav. Glasbena točka je bila neverjetna, animacija zelo dobro narejena, zgodba pa preprosto očarljiva.
David: Mislim drugače. Čeprav je bila animacija tehnično močna in kot pravite, so bili partitura in pesmi v izvedbi Eltona Johna odlični, filmu manjka nekaj izvirnosti; manjkalo je srca. In upal bi si reči, da je bilo preveč predvidljivo.
Matej: Predvidljivo! Kako! Daj no, David, to je film z oceno G! To je za otroke! To ni triler!
David: No, to je pač to. Imel je nekaj zelo dramatičnih in intenzivnih prizorov. Na primer, ko Mufasa umre, ali temačna, mračna podoba Scarja. Kljub temu je film linearen. Mufasa umre, Simba pobegne, misleč, da je on kriv. Zaljubi se in se vrne, da bi ponovno vzel tisto, kar mu pripada. To je preveč klišejsko.
Matej: Kako je lahko kliše? To je pravljica! Pripoveduje zgodovinsko zgodbo! Film pokaže, kako lakota po oblasti vodi v korupcijo, in otroke uči vrednosti spoštovanja, življenja in ljubezni.
David: Vedno si bil tako mehak, David!
Matej: Odpri svoje srce, David. Ne izključi nas.
David: Kakorkoli... To je vse za danes, ljudje! Pridružite se nam naslednjič, ko bova govorila o 'Kako izgubiti fanta v 10 dneh.' Prepričan sem, da vam bo ta film, David, všeč! | Matej Klavžar in doktor David Novak razpravljata o Levjem kralju na Premier Movie Review. Matej meni, da je dober film, saj ima močno animacijo, odlično glasbo ter pesmi in očarljivo zgodbo, David pa meni, da filmu manjka nekaj izvirnosti in je bil preveč predvidljiv. |
Ana: Kaj pa če bi šla nocoj plesat, Jane? Ugotovila boš, da je nočno življenje tega mesta zelo zanimivo!
Jane: Dobra ideja. V bližini je dober nočni klub, kajne?
Ana: Da, plesna dvorana je prijetna z različnimi slogi glasbe.
Jane: (V klubu) Poglej te ljudi na plesišču, tako so nori.
Ana: To je rokenrol s hitrim tempom.
Jane: Rad imam počasen ples. Dobra sem v rumbi in valčku.
Ana: Pomiri se. Čas za počasen ples je sredinski del zabave.
Jane: Poiščimo miren sedež in se usedimo na pijačo.
Ana: OK, sledi mi.
Jane: Poslušaj, to je valček. Všeč mi je eleganten korak starih stilov.
Ana: Smem?
Jane: Seveda.
Ana: (Ko plešejo) Plešeš graciozno! | Ana vabi Jane na ples nocoj. Jane obožuje počasen ples, zato počakata do valčka in uživata v nočnem klubu. |
Marko: Odselimo se od tod. To stanovanje je premajhno.
Ana: Se strinjam. Bom pogledala v časopis.
Marko: Hiša bi bila super. Lahko bi zasadil vrt. In garažo bi lahko uporabil za delavnico.
Ana: Tukaj je zanimiv oglas.
Marko: Koliko znaša najemnina?
Ana: Oglas pravi 325 evrov plus depozit.
Marko: Kdaj je mesto na voljo?
Ana: Zdaj je na voljo in ima zelo dobro lokacijo. Ne boste daleč od službe. | Marko in Ana se nameravata preseliti in v časopisu najdeta zadovoljivo hišo. |
Marko: Dobro jutro, oddelek za vzdrževanje.
Ana: Pozdravljeni. Imam težave s klimatsko napravo.
Marko: Katera klimatska naprava?
Ana: Tista v spalnici.
Marko: V čem se zdi težava?
Ana: Ven ne prihaja hladen zrak.
Marko: Ali lahko dobim številko vaše sobe, prosim?
Ana: 512.
Marko: V redu, poslali bomo nekoga, da preveri.
Ana: Zdaj grem ven. Ampak nič ni narobe, lahko prideš, ko odidem.
Marko: V redu. Gospodinja bo odprla vrata in ostala v sobi s serviserji. | Ana pokliče oddelek za vzdrževanje, ker se je pokvarila klimatska naprava. Marko se oglasi na telefon in pošlje serviserje. |
Mitja: Poglej, Jim. Tisti moški je pravkar padel tja.
Jim: Bolje, da vidimo, če je v redu.
Mitja: Gospod... gospod? Ste v redu? Gospod?
Jim: Ne odgovarja. Raje preveri njegov utrip in dihanje.
Mitja: Oh, ne. Ne diha in nima pulza. Pokličite nujno pomoč.
Jim: Halo? Da. Nekdo se je onesvestil na Connecticut Avenue in 1. ulici. Ne diha in nima utripa. Da, moj prijatelj izvaja oživljanje. Opravičujem se. Hvala. Pošljejo rešilca. Tukaj, naj pomagam. | Mitja in Jim najdeta moškega, ki je padel in je nezavesten. Mitja izvaja oživljanje, medtem ko Jim pokliče nujno pomoč. |
Marko: Oprostite. Kdaj odpelje naslednji vlak za London? Ana: Ob 10.30. Marko: Je to direktni vlak za London? Ana: Da, je. Marko: OK. Dve vozovnici za London, prosim. Ana: Samski ali povratni? Marko: Samski, prosim. Koliko skupaj? Ana: 10 funtov. Marko: Tukaj ste. Na kateri peron naj grem čakati na vlak? Ana: To je platforma 5. Marko: OK. Hvala. Ana: Vabljeni. | Marko kupi dve vozovnici za vlak do Londona s pomočjo Ane. |
David: Živjo. To je služba za pomoč strankam. Kako ti lahko pomagam?
Sara: Živjo. Kupila sem enega od vaših vakuumov pri Spend-Wart. Zdaj je pokvarjen.
David: Ali je v garanciji?
Sara: Mislim, da je. Kupila sem ga pred štirimi meseci.
David: Da, še vedno ga pokriva naša garancija. Povejte mi, prosim, številko modela vašega vakuuma.
Sara: V redu. Številka modela je 6594-C.
David: Kakšen je vaš naslov, vaše ime in vaša telefonska številka?
Sara: Ulica Ottawa 906. Moje ime je Sara Novak. Moja telefonska številka je 713-786-0234.
David: V redu. Na vašem območju sta dve pisarni za pomoč strankam. Najbližja je Chadwick and Hacks Appliances.
Sara: Ali mi lahko poveste, kje se nahaja pisarna?
David: Seveda. 878 Komarček jug.
Sara: Oh, poznam to mesto. Samo dve minuti vožnje.
David: Najprej morate poklicati v pisarno.
Sara: V redu. Najlepša hvala za vašo pomoč.
David: Z veseljem. | Sara pokliče službo za pomoč strankam, ker je njen sesalnik pokvarjen. David se oglasi na telefon, vpraša za več podrobnosti in sporoči lokacijo najbližje pisarne za pomoč uporabnikom. |
Alenka: Gospa Phoebe, pogovarjava se o ureditvi dostave našega blaga.
Milan: Seveda. Kateri je vaš datum dostave?
Alenka: Obvestila sem svoje podjetje in rekli so mi, da lahko dostavimo prvih pet tisoč do konca tega meseca.
Milan: Kaj pa stanje naročila? Ali lahko blago hitro prispe tudi v naše podjetje?
Alenka: Preostanek po že navedeni ceni lahko dostavimo v 10 dneh.
Milan: Ali jih lahko dostavite prej?
Alenka: Bojim se, da tega ne moremo narediti. Ali bi bili pripravljeni podpisati letno pogodbo na osnovi, o kateri smo razpravljali?
Milan: Po možnosti glede na garancijo kakovosti in dostave.
Alenka: Seveda. No, v tem primeru bi lahko ponudili 5-odstotni popust za potrjeno mesečno naročilo naslednjih 12 mesecev.
Milan: Veselil sem se nečesa bolj pomembnega. Kot veste, že dolgo sodelujemo.
Alenka: Bojim se, da je to največ, kar bi lahko ponudili. Bi se že nategnili do konca.
Milan: No, premislimo o tem in sestavimo podrobnosti pogodbe. | Alenka in gospa Phoebe se pogovarjata o ureditvi dostave blaga. Alenka ponuja 5-odstotni popust na potrjeno mesečno naročilo, saj imata dolgoletno sodelovanje. |
Marko: Pozdravljeni, recepcija za rezervacije. Kako vam lahko pomagam?
Sanja: Da. Rad bi rezerviral duplex apartma.
Marko: Za kateri dan želite rezervirati apartma, gospa?
Sanja: Naslednji petek.
Marko: Oprostite, gospa. Ne moremo sprejeti rezervacij za naslednji petek zaradi prezasedenosti. Ali vam lahko predlagam drug hotel?
Sanja: Oh, najlepša hvala.
Marko: Prosim, počakajte na vrsti. Bom pogledal, ali je ta dan na voljo duplex apartma. (minuto kasneje) Gospa? Holiday Inn je na voljo za vaše potrebe.
Sanja: Kako naj stopim v stik z njimi?
Marko: Dal vam bom njihovo telefonsko številko. To je 601 789 5634. | Sanja pokliče za rezervacijo duplex apartmaja, vendar hotel Marko ni na voljo. Marko ugotovi, da ima Holiday Inn proste sobe, in ponudi svojo telefonsko številko. |
Tom: Torej mislim, da moramo projekt končati pravočasno.
Ana: Oprosti, Tom, ali lahko ponoviš ta zadnji delček, prosim? Tega nismo razumeli.
Tom: Oh, OK, rekel sem, da moramo projekt zaključiti pravočasno.
Ana: Oprosti, Tom, tukaj te težko slišimo. Malo je piskajoče. Nas slišite?
Tom: (ne glede na težave s povezavo)
Ana: Halo?
Tom: (ne glede na težave s povezavo), vendar mislim, da nas ne slišite. Pozdravljeni?
Ana: Tom, če me slišiš, mislim, da smo te izgubili. Obstaja težava z linijo. Poskusimo znova. Poklicali vas bomo.
Tom: (ne glede na težave s povezavo) OK (ne glede na težave s povezavo). | Tom pravi Ani, naj projekt konča pravočasno. Ana ne sliši jasno, ker je prišlo do težave z linijo. |
Lucija: Pozdravljeni!
John: Živjo, Lucija. Mi lahko narediš uslugo? Šestkrat sem poskušal poklicati svojo ženo in ne morem ji doseči. Linija je ves čas zasedena. Bi lahko šel k sosedu in ji dal sporočilo?
Lucija: Seveda! Kaj hočeš povedati Mariji?
John: Ali lahko rečeš, da sem srečal starega prijatelja in da bom ostal pri njem? Zdaj nisem v pisarni in jo bom poklical kasneje.
Lucija: Seveda, grem takoj.
John: Najlepša hvala, Lucija. | John prosi Lucijo, naj pošlje sporočilo njegovi ženi, ker je linija vedno zasedena. |
Marko: Pozdravljeni. Jaz sem Marko.
Tina: Pozdravljeni. No, to je to. Kot lahko vidite, je popolnoma opremljeno. Imate svojo televizijo... kabelska televizija in širokopasovni internet sta vključena v najemnino. Majhna kuhinja je tam ... vse popolnoma opremljeno ... lep nov hladilnik, štedilnik, grelnik za vodo, opekač kruha, mikrovalovna pečica ... vsa vaša oprema. Kopalnica je tam skozi ... tuš kabina ... umivalnik ... vse novo od podjetja B&Q. Tudi skozi okno je lep pogled na park.
Marko: Hmm ... manjši je, kot sem mislil. Koliko je spet najemnina?
Tina: 250 na teden in seveda ste odgovorni za vse stroške, vključno s plinom, vodo in elektriko.
Marko: V oglasu je pisalo 200.
Tina: Ja, ampak to je bilo za majhno sobo zgoraj in tega že ni več.
Marko: No, 250 je zame malo preveč.
Tina: No, to je London. In to je vaše lastno mesto ... dobra lokacija, blizu podzemne železnice.
Marko: Poglej ... lahko se raztegnem na 200 na teden ... ne morem si privoščiti 250 plus vse ostale račune.
Tina: V redu. Ena mesečna najemnina vnaprej, plus mesečni polog. To bo 400 gotovine. To je pogodba ... preberi jo, parafiraj vsako stran in se nato podpiši na dnu ...
Marko: OK. | Tina prepriča Marka, naj najame hišo na dobri lokaciji, vendar Marko meni, da 250 na teden ni dostopno. Končno Tina sklene kompromis na 200, in Marko bo podpisal pogodbo. |
Marija: Kako se počuti tvoja mama te dni?
Janez: Veliko bolje, hvala. Čez nekaj dni se bo vrnila domov.
Marija: To je čudovito. Kdaj se boš vrnil v službo?
Janez: Mislim, da potrebujem en teden, da poskrbim zanjo in opravim nekaj čiščenja, preden se vrne domov.
Marija: Zakaj ne najamete nekoga, da to stori? V tem primeru ne moreš le opravljati svojega dela, ampak imaš tudi več prostega časa.
Janez: Da, vem. Ampak res me skrbi za mamo. Stara je 72 let.
Marija: Si prijazen in premišljen človek. Zelo te občudujem.
Janez: Jaz sem zelo običajen sin. | Janez misli, da je njegova mama veliko boljša, in noče najeti nekoga, ki bi skrbel zanjo. Marija občuduje njegovo prijaznost in premišljenost. |
Marko: Oh, ne! Dobil bi jo moral točno ob sedmih. Koliko je zdaj ura?
Tina: Šest trideset.
Marko: Bolje, da se pripravim.
Tina: Kam greš?
Marko: Nismo se še odločili. Morda v restavracijo ali pa najprej v kino.
Tina: Zakaj ne bi šla pogledati Državljana Kana na festivalu klasičnega filma? Naj bi bilo super.
Marko: Oh, morda bomo. Psiho tudi igra. Tudi jaz sem slišal, da je res dobro.
Tina: Če imate radi grozljivke z veliko krvi. Osebno ne. No, res bi moral iti. Se želiš jutri kopati?
Marko: Z veseljem, vendar bom morda moral iti v studio in opraviti nekaj dela. Vam lahko sporočim takoj zjutraj?
Tina: Seveda. To bo v redu.
Marko: Oh, tukaj je telefon. Mora biti Tracy.
Tina: No, potem je bolje, da grem. Lepo se imejte nocoj.
Marko: Hvala. Se slišiva jutri. | Marko gre na zmenek, vendar se še ni odločil, kam bo šel. Tina predlaga ogled Državljana Kana. Marko in Tina se odločita, da gresta jutri kopati. |
Maja: Novi dojenček vas mora držati budne vse ure ponoči.
Matej: Odkar se je moja mama preselila, je zelo dober in ponoči spi dlje časa. Moje materinske misli so tiste, zaradi katerih ne morem spati ponoči. | Matej pravi, da je njen otrok zelo dober, odkar se je njegova mama preselila. |
Marko: Kaj točno iščete?
Ana: Iščem zbirko evropskih slik 19. stoletja.
Marko: Ali je knjiga na vaši levi, tista z rumeno platnico?
Ana: Naj vidim. Ja, to je tisto, kar želim. Hvala lepa. | Marko pomaga Ani najti zbirko evropskih slik iz 19. stoletja. |
Maja: Bob, prepričana sem, da veš o pasivnem kajenju.
David: Seveda.
Maja: Toda ali si že slišal za kajenje iz tretje roke?
David: Kajenje iz tretje roke? Bojim se, da ne. Kaj je potem to?
Maja: No, tukaj je v današnjem časopisu. Starši morda mislijo, da ščitijo otroke pred pasivnim kajenjem, ko kadijo zunaj svojega doma ali le, ko otroka ni tam. Zdaj pa raziskovalci opozarjajo na tisto, kar imenujejo tretji dim. Ko kadite, nevarne snovi iz cigaret pridejo v vaše lase in oblačila. Ker so dojenčki najšibkejši, ko prideš do dojenčka, to preneseš na dojenčka in povečaš možnost bolezni pri dojenčku.
David: Je tako? V tem primeru moram reči, da se otroku nikoli ne smem približati.
Maja: Tako je. Pravzaprav bi morali vsi starši kadilci storiti enako ali bolje, da ga popolnoma opustijo. | Maja pove Bobu o nevarnosti kajenja iz tretje roke in sklene, da starši, ki kadijo, ne bi smeli nikoli približati otroka ali raje opustiti kajenje. |
Marko: Hej, prijatelj. Kaj se dogaja?
Sara: Ah, najprej sem dala dolar v avtomat za bonbone za petinsedemdeset centov in stvar se je zataknila tu v avtomatu. Nato sem pritisnila gumb za spremembo in nič se ni zgodilo. Nič ni prišlo ven. Neumna stvar mi še vedno dolguje četrtino.
Marko: No, ali si govorila s človekom v okrepčevalnici, če ti lahko povrne denar?
Sara: Ja, poskusila sem, vendar je rekel, da ni lastnik stroja, in da moram poklicati telefonsko številko na stroju.
Marko: Kakšen bedak.
Sara: Hej, imam idejo. Zakaj ne zibamo stroja naprej in nazaj, dokler čokoladica ne pade?
Marko: To ne deluje. Nočem biti odgovoren za zlom stvari, poleg tega pa bi lahko kdo poklical policijo.
Sara: Ah, ne skrbi. To sem že naredila. Oh dobro. Hej, hej, huda sreča. Hej, vzemi mojo čokoladico.
Marko: Misliš?
Sara: Ja, s strojem sva se srečala prej danes. | Sara pove Marku, da je dala denar v avtomat, a se je stvar zataknila. Po udarcu v stroj Sara dobi čokoladico. |
Jakob Novak: Sem Jakob Novak, vodja podružnice.
Nina Kovač: Nina Kovač. Veseli me, da sem vas spoznal.
Jakob Novak: Predvidevam, da iščete začasno delo v pisarni.
Nina Kovač: Tako je.
Jakob Novak: Koliko imate let, Nina?
Nina Kovač: Imam osemnajst let.
Jakob Novak: To je precej mlado. Kakšne izkušnje imate?
Nina Kovač: Pravzaprav sem pravkar zaključila šolo in iščem delo, dokler ne odidem na kolidž.
Jakob Novak: Ne zveni, kot da bi lahko pomagala, Nina. Naše stranke so zelo zahtevne, še posebej ko gre za novo pisarniško tehnologijo.
Nina Kovač: Oh, to ni problem. V šoli sem se dodatno učila pisarniških veščin.
Jakob Novak: Oh, morda bi lahko opisali, kaj ste počeli?
Nina Kovač: Začela sem z učenjem tipkanja. Nato sem se učila obdelave besedil.
Jakob Novak: Dobro. S tehničnega vidika se zdiš kvalificirana. | Jakob Novak intervjuje Nino Kovač, ki išče začasno pisarniško delo, in meni, da je kvalificirana, saj se je naučila uporabljati tipkovnico in obdelovati besedilo. |
Marko: Zakaj je učiteljica kritizirala Myro pred celim razredom?
Eva: Ker je Myra goljufala na izpitih in je odgovorila nesramno.
Marko: Mislim, da Myra ne bi smela tako nesramno govoriti z učiteljico. Vem, da je bila jezna, a to še vedno ni opravičilo za nevljudnost. | Učiteljica je Myro kritizirala, ker je goljufala na izpitih, in ji je nesramno odgovorila. |
Marko: Ali lahko zdaj dobim vaše naročilo?
Sara: Imeli bi vašo običajno večerjo. Kakšni tečaji obstajajo, prosim?
Marko: Jedi za našo običajno večerjo so ribja solata za predjed, zrezek za glavno jed in čokoladna torta za sladico.
Sara: V redu, imeli ga bomo.
Marko: Današnji ovčji kotlet je zelo dober. Bi ga radi jedli kot glavno jed?
Sara: To je dobra ideja. Za sladico pa bomo imeli jabolčno pito. Potem bi radi spili kavo.
Marko: Dobro, tukaj so vaše predjedi. Vaše večerje bodo pripravljene v petih minutah. | Sara naroči ovčji kotlet, jabolčno pito in kavo za obrok namesto običajne večerje po priporočilu Marka. |
Marko: Kaj je danes posebnega?
Ana: Posebna večerja 'All-you-can-eat'.
Marko: Ne maram tega.
Ana: Ali imate radi morsko hrano?
Marko: Da, zelo rad imam morsko hrano.
Ana: Katero morsko hrano imate najraje?
Marko: Rad bi jedel rdečo kuhano morsko kumaro.
Ana: Ali bi želeli še kaj drugega?
Marko: Prinesite mi izbrano hladno jed, prosim.
Ana: Bi želeli pijačo?
Marko: Ne, hvala. V redu sem.
Ana: Kaj bi radi pili?
Marko: Steklenico šampanjca. | Marko naroča morske sadeže, hladne jedi in šampanjec s pomočjo Ane. |
Marko: Živjo, taksi. Ali me lahko odpeljete do Finančne ulice, prosim?
Ana: Oprostite, kam, gospod?
Marko: Želim iti na Finančno ulico.
Ana: V redu. Vskočite, prosim.
Marko: Oprostite, koliko časa traja pot do tja?
Ana: Običajno traja približno pol ure.
Marko: Oh, ali je pot res dolga?
Ana: Da. Še več, ker je ulica v tem času gosta. Nisem prepričana, da nam bo uspelo. Mimogrede, ste v stiski s časom?
Marko: Ne, nisem. Lahko le vozite počasi in previdno.
Ana: OK.
Marko: Ste zelo spreten voznik.
Ana: Hvala.
Marko: Mimogrede, ali je sejem enak za vse razdalje?
Ana: Ne. Razlikuje se glede na razdaljo, lahko odčitate z merilnika.
Marko: Oh, razumem. | Marko se s taksijem odpelje do Finančne ulice. Ana ga opozori, da je pot dolga zaradi razdalje in gostega prometa, sejem pa se spreminja glede na razdaljo. |
Marko: Za jutri preberite strani od 12 do 20. Nato naredite vaje od ena do deset na strani 21.
Helena: Ali moramo domačo nalogo odtipkati?
Marko: Ne. To počnete le, ko pišete poročila.
Helena: Je še kaj?
Marko: Tisti, ki nimate kalkulatorja, si ga nabavite.
Helena: Smemo uporabljati kalkulator pri pouku?
Marko: Da. Mimogrede, danes zvečer preglejte današnje zapiske. Morda bomo imeli jutri majhen kviz. | Marko daje Heleni domače naloge in študente prosi, naj vzamejo kalkulator in pregledajo današnje zapiske. |
Marko: Ali mi lahko poveste o dobrih ponudbah izdelkov?
Maja: Mango je danes v prodaji.
Marko: Kaj pravzaprav so mango?
Maja: Imajo rumenkasto rdečo kožo. To je sadež z enim velikim semenom.
Marko: Ali je seme užitno?
Maja: Mogoče, če bi bil papiga. Ne bi priporočala.
Marko: Koliko stane mango?
Maja: Običajno je vsak po 2 evra. Danes pa vsaka stane samo 1 evro.
Marko: Morda mi ne bo všeč okus.
Maja: Težko je opisati. So sladki, a tudi nekako citrusni.
Marko: Kako naj ločim med zrelim in nezrelim?
Maja: Podobno je kot pri avokadu. Ko je zunanjost mehka, so zreli.
Marko: Od kod jih večina prihaja?
Maja: Ti so iz Mehike. | Maja pove Marku, da so mango danes naprodaj, nato pa Maja Marku podrobno predstavi mango. |
Marko: Zdi se, da te nekaj močno teži. Kaj je narobe?
Ana: Sinoči sem dobila očetovo kozo.
Marko: Kaj si naredila, da si dobila njegovo kozo?
Ana: Ko sem ga prosila, naj z mano ravna kot z mojimi sestrami, mi je skočil v bes. Zato sem se mu zamerila tako, da sem mu povedala, kaj mislim. | Ana je nesrečna, ker je dobila kozo očeta. |
Lili: Kako ste, gospod Smith? To je Lili. Kličem, da se vam zahvalim za čudovito večerjo, ki smo jo imeli včeraj. Zelo sem uživala.
Gospod Smith: Ni za kaj. Rada bi, da se nam spet kdaj pridružiš na večerji.
Lili: Hvala, gospod Smith. Danes se vračam na Kitajsko.
Gospod Smith: Danes?
Lili: Da. Cenim vso pomoč in še posebej ves čas, ki ste ga porabili zame med mojim bivanjem tukaj.
Gospod Smith: Ne omenjaj tega. Z veseljem vam pomagam.
Lili: Če vam lahko karkoli pomagam v prihodnosti, mi prosim sporočite.
Gospod Smith: To bom naredil. Hvala. Srečno pot domov. | Lili pokliče gospoda Smitha, da mu pove, da se danes vrača na Kitajsko, in mu izrazi hvaležnost za večerjo ter za njegovo pomoč. |
Luka: Maja, si že slišala za rezervat za divje živali?
Maja: Se to razlikuje od tovrstnega živalskega vrta?
Luka: Ja, seveda.
Maja: Povej mi o tem!
Luka: Tam je veliko divjih živali in tudi nekaj posebnih pravil ob obisku.
Maja: Posebna pravila?
Luka: Tam imate samo dva načina za obisk.
Maja: Podrobnosti?
Luka: Na njihovem avtobusu ali v svojih avtomobilih, in ne boste smeli izstopiti iz avtobusa, dokler ne pridete v posebno regijo.
Maja: Zakaj ne?
Luka: Ker je nevarno izstopiti iz avtomobila ali avtobusa. Lahko si predstavljate, kako divje so lahko divje živali.
Maja: To je smiselno. Ampak to zveni zanimivo. Je kaj takega tudi v Pekingu?
Luka: Da.
Maja: Naslednjič grem raje tja.
Luka: Ja, seveda, ne boste razočarani. | Luka pove Maji o rezervatu za divje živali in dveh edinih načinih obiska divjih živali. Maja se zanima in želi obiskati tisto v Pekingu. |
Maša: Živjo, Bob. Govori Maša. Tako sem vesela, da sem te končno dobila.
Bob: Si poskušala priti v stik z mano? Če me ni doma, me običajno lahko dobiš v mojem klubu.
Maša: To je dobro vedeti. Poslušaj, Bob, zate imam novico.
Bob: Kaj je to?
Maša: Moja sestra Ana se vrača iz ZDA.
Bob: To je super. Kdaj se vrne?
Maša: Naslednji vikend.
Bob: Naslednji vikend? OK. Zberimo se nocoj in pripravimo zabavo zanjo.
Maša: V redu. | Maša pokliče Boba, da mu pove, da se njena sestra Ana naslednji vikend vrača iz ZDA. Bob predlaga zabavo za Ano. |
Barbara: Sunshine Hotel. Dobro jutro, govori Barbara.
John: Pozdravljeni. Rad bi rezerviral, prosim. Sem na službenem potovanju, zato potrebujem enoposteljno sobo.
Barbara: OK, vaše ime prosim.
John: John Griffin. To je JOHN GRIFFIN.
Barbara: V redu, to imam. Počakajte malo. Vaše ime že imamo. Ste že bili tukaj, kajne? Ali pa mora biti nekdo z istim imenom.
John: Že dvakrat sem bil pri vas.
Barbara: OK. Poglejmo kartico in jo potrdimo. Povejte mi prosim, če se motim. John Griffin iz Sydneya, številka potnega lista 87637489. Kajne?
John: Tako je.
Barbara: OK. Torej, kdaj vas lahko pričakujemo nocoj, gospod Griffin?
John: Letalo pristane ob 21.15 in nihče me ne more pobrati. Torej bi moral biti pri vas ob 22.00. Bo restavracija takrat še odprta?
Barbara: Bojim se, da ne. Ali lahko organiziram nekaj prigrizkov, ki jih pustim v sobi?
John: Da, to bi bilo super. Kaj pa sendvič s sirom?
Barbara: Ni problema, gospod. Poskrbel bom za to. | John Griffin pokliče hotel Sunshine, da rezervira enoposteljno sobo. Barbara se oglasi na telefon, potrdi številko potnega lista in sprejme rezervacijo. |
Rod: Pozdravljeni, Barbara. Dobrodošli nazaj. Izgledaš super. Barbara: Rod, lepo te je spet videti. Rod: Kakšno je bilo tvoje potovanje? Barbara: Dobro, a naporno. Milano je bil zanimiv. Večje je, kot sem pričakovala, tudi bolj hrupno in umazano. Rod: In Firence? Kaj misliš o Firencah? Barbara: No, nisem šla tja. Si že bil tam? Rod: Ne, nikoli nisem bil v Italiji. Res bi rad šel v Rim. No, avto je na parkirišču. Je to ves tvoj kovček? Barbara: Da, vendar je kovček zelo težak. Rod: Barbara, kaj je v njem? Knjige ali kamni? Barbara: Samo 20 parov čevljev. | Barbara pove Rodu, da je njeno potovanje v Milano dobro, a naporno, njen kovček pa je zaradi 20 parov čevljev zelo težak. |
Marko: Oprostite, moja ura je prenehala delovati in ne vem, kaj je narobe z njo.
Simon: No, naj pogledam. Zdi se, da potrebuje samo novo baterijo.
Marko: Oh, res? Prejšnji teden sem nanjo nalil nekaj vode in bal sem se, da bi lahko uničila uro. Koliko stane nova baterija?
Simon: Cena je 5 evrov in ne le zamenjamo baterijo, ampak tudi jamčimo za eno leto, in če uro očistite tukaj, lahko zanjo jamčimo še dodatne tri mesece.
Marko: To se sliši kot dober posel. Tukaj bom dobil baterijo. Kdaj bo narejena?
Simon: Ponavadi lahko to storim takoj, vendar zdaj popravljam veliko ur. Lahko pustite uro tukaj do 17.00?
Marko: OK. Se vidimo potem. | Ura Marka je prenehala delovati. Simon preveri in pove Marku, da potrebuje novo baterijo. Simon predstavi svojo storitev in Marko bo tukaj dobil baterijo. |
Tija: Načrtujmo večerjo za konec leta.\nMarko: Pogovarjal sem se z nekaterimi drugimi otroki v razredu in kar nekaj jih želi iti v picerijo.\nTija: Hm, mislim, da imam dovolj pice. Jem jo vsaj dvakrat na teden, dobro je, da je nekaj drugačnega.\nMarko: No, tam je tista kitajska restavracija, Hiša iz bambusa.\nTija: Naslednji teden se zapre za en mesec. Zgradili bodo novo kuhinjo ali kaj podobnega. Spomnim se, da sem šla nekam s pevcem in kitaristom. In bilo je super.\nMarko: Vendar nas bo vsaj 20, bo tako hrupno, da ne bomo slišali glasbe.\nTija: Prav imaš. Hej, o stroških nismo razmišljali. Nekateri ljudje bodo želeli iti na poceni kraj, drugi pa si lahko privoščijo kaj dražjega.\nMarko: Zakaj ne bi najprej določili zneska in prosili restavracijo, da zagotovi obrok za to ceno?\nTija: To je dobra ideja. In lahko naredimo seznam krajev, ki se nam zdijo najboljši, in prosimo preostali razred, da izberejo enega. | Tija in Marko načrtujeta razredno večerjo za konec leta. Pogovarjata se o kraju in stroških ter se odločita, da bosta najprej določila znesek in prosila restavracijo, da zagotovi obrok za to ceno. |
Luka: Živjo Martin, dolgo se nisva videla. Slišal sem, da si šel študirati v Francijo, kako je bilo?
Martin: Tam sem bil samo eno leto, potem sem si vzel eno leto dopusta in potoval po Evropi.
Luka: Kam si šel?
Martin: Najprej sem šel v Švico in nato v Nemčijo, posledično pa še v Avstrijo. Potovanje sem nameraval končati v Italiji, a se ni izšlo.
Luka: No, ali je dobro biti nazaj?
Martin: Seveda, vendar se vračam v Francijo, da dokončam diplomo. To je štiriletni program.
Luka: Oh, torej si se vrnil v Peking, da bi obiskal družino?
Martin: Ja, tukaj sem še dva meseca.
Luka: Imate kakšne načrte?
Martin: Julija bo moja mama dopolnila 70 let, zato bomo zanjo naredili nekaj posebnega. Naslednji mesec se bova odpeljala na obalo, nato pa se vrnem v Francijo pred prvim septembrom.
Luka: Dobro zate, misliš, da bi me lahko uvrstil v svoj natrpan urnik?
Martin: Ha, vedno si lahko vzamem čas za svoje prijatelje, kaj pa nocoj?
Luka: Dogovorjeno. | Martin pripoveduje Luki o svoji izkušnji v Evropi. Martin se je vrnil v Peking, da bi obiskal svojo družino, in se bo vrnil v Francijo, da dokonča diplomo. Luka in Martin se odločita, da se srečata nocoj. |
Maja: Oprostite, ali imate nekaj minut? Delam za knjigarno Star in izvajamo raziskavo o bralnih navadah ljudi. Želim vam postaviti nekaj vprašanj.
Aleks: Da, prav. Kaj bi radi vedeli?
Maja: No, kakšne knjige najraje bereš?
Aleks: Hmm, naravnost najbolj obožujem pustolovske zgodbe. Zanimajo me tudi zgodovinski romani. In pred kratkim sem prebral več biografij.
Maja: OK. Kje kupuješ svoje knjige? V trgovinah ali na internetu?
Aleks: Približno dve tretjini svojih knjig kupim v spletnih knjigarnah. Včasih grem v knjigarno, če v izložbi vidim kaj zanimivega. Knjige si izposojam tudi od prijateljev ali v knjižnici.
Maja: Super. Hvala za vaš čas. Želim ti lep dan.
Aleks: Ni problema. Lep dan vam želim. | Maja anketira Aleksa o bralnih navadah. Aleks obožuje pustolovske zgodbe in približno dve tretjini knjig kupi v spletnih knjigarnah. |
Luka: Kakšen prostor bomo najeli?
Maja: Moralo bi biti blizu univerze. Nobeden od naju ne zna zjutraj vstati in čim bližje je, kasneje lahko vstaneva.
Luka: Vsekakor. To je najpomembnejša stvar, ki jo je treba upoštevati. Velikost stanovanja me ne skrbi preveč.
Maja: Jaz tudi ne. Majhno stanovanje je torej v redu, vendar bomo kupili večjega, če ni drago. Vas moti, če je na hrupnem območju?
Luka: Ni mi vseeno. Nisem lahek spanec, ampak tišje je boljše, ko se moramo učiti doma.
Maja: Dobro. V redu, pojdimo do nepremičninskega posrednika in poglejmo, kaj nam lahko ponudijo.
Luka: Da, če bomo imeli srečo, bomo v naslednjih dneh kaj našli. Mislim, da si imela dobro idejo, da si zgodaj začela loviti stanovanje.
Maja: Koliko misliš, da bo najemnina?
Luka: Vprašal sem nekaj ljudi, ki že živijo v krajih blizu univerze, in rekli so, da bi to stalo približno sto funtov na mesec. | Luka in Maja želita prostor v bližini univerze ter se strinjata, da je bolje, če je tiho. Odločita se, da gresta k nepremičninskemu posredniku pogledati hiše. |
Marko: Pozdravljeni! Kako vam lahko pomagam? Janja: Danes ima moja žena rojstni dan, zato ji želim kupiti šopek. Marko: Kakšne rože želite? Janja: Pojma nimam. Marko: Kaj pa vrtnica? Je najbolj primerna za zaljubljene. Janja: Toda vrtnica je prepogosta. Marko: No, kaj pa vijolica? Pomeni večno lepoto. Janja: Videti je dobro. Spakirajte mi šopek vijolic, prosim. | Janja kupi šopek vijolic za rojstni dan svoje žene po predlogu Marka. |
Marko: Imam težave s kablom.
Ana: Kaj pa to?
Marko: Mojega kabla ni bilo v zadnjem tednu.
Ana: Kabel trenutno ni vklopljen. Zelo mi je žal.
Marko: Kdaj bo spet delovalo?
Ana: V naslednjih nekaj dneh bi moral biti spet vklopljen.
Marko: Ali moram še vedno plačati kabel?
Ana: Dali vam bomo dobroimetje, medtem ko bo kabel izklopljen.
Marko: Torej mi tega ni treba plačati?
Ana: Ne, ne, dokler se vaš kabel ne vključi.
Marko: V redu, hvala za vse.
Ana: Vabimo vas in se opravičujem za nevšečnosti. | Marko ima težave s kablom. Ana obljublja, da bi moralo spet delovati in Marko ne bo treba plačati, dokler ne deluje. |